Nikoli nisem padala na mišičnjake. Ne da imam kaj proti njim, a že od
nekdaj so me na moških bolj kot bicepsi in tricepsi privlačili lep
obraz, karizma in intelekt. Stvar okusa pač.
Kljub temu sem se prejšnji četrtek s svojimi puncami odpravila v kino, kjer smo si ogledale premiero filma Vroči Mike, v katerem mrgoli testosterona, mišic in moškega striptiza, sama zgodba pa je seveda v ozadju oziroma je skorajda ni. Sorazmerno s tem so bile plehke tudi naše debate na koktajlčku po filmu, kjer smo več kot uro razpredale o tem, kateri fant s filmskega platna je bil najbolj seksi. Seveda se nikakor nismo mogle zediniti.
Ampak, veste kaj? Včasih paše. Biti plavolasa kokoš, ki ve vse o novi maskari na trgu, istočasno pa New York išče na zemljevidu Evrope. Tako ali tako živim v prepričanju, da je življenje lepše, če si včasih dovoliš, da si malo neumen. Če so možgani vedno 100-odstotno na preži, vse skupaj postane preklemansko naporno.
Obisk kina je bil pravzaprav le uvertura v babji vikend na morju, kamor smo se odpravile naslednji dan. Da imam najboljšega fanta na svetu, se je izkazalo, ko mi je – namesto da bi imel ljubosumne izpade – za s sabo spakiral liter domačega jegra, steklenico pa je krasila nalepka z napisom Kokoši na begu ter našimi imeni.
Potrebovala sem takšen vikend. Ne le ker mi morska klima blazno dobro dene in ker je na vsake toliko nujno treba zamenjati okolje ter se odmakniti od vsakodnevnega sveta. Potrebovala sem tri dni izključno z mojimi puncami. Ker sem ob njih lahko to, kar sem. Dovolijo mi, da sem pametna in razgledana, dovolijo mi, da sem plehka in blond. Tako se je zgodilo, da smo v soboto zjutraj debatirale o grški krizi in o Merklovi in njeni politiki zategovanja pasu, uro zatem pa smo na plaži listale žensko revijo (brezplačen izvod, ki smo ga dobile ob nakupu vstopnice za ogled filma Vroči Mike) in se na vsa usta režale kopalkam, ki so bolj kot na oblačilo za plažo spominjale na zavese, ki jih ima moja babica v kuhinji.
Zagorela in nasmejana sem se v nedeljo zvečer vrnila v objem svojega najdražjega. »Baterija napolnjena,« sem mu rekla in se stisnila k njemu.
Babji vikend na morju ima namreč še en odličen stranski učinek: ravno toliko sva se začela pogrešati, da je bila noč v fantovem objemu še toliko slajša.
Kljub temu sem se prejšnji četrtek s svojimi puncami odpravila v kino, kjer smo si ogledale premiero filma Vroči Mike, v katerem mrgoli testosterona, mišic in moškega striptiza, sama zgodba pa je seveda v ozadju oziroma je skorajda ni. Sorazmerno s tem so bile plehke tudi naše debate na koktajlčku po filmu, kjer smo več kot uro razpredale o tem, kateri fant s filmskega platna je bil najbolj seksi. Seveda se nikakor nismo mogle zediniti.
Ampak, veste kaj? Včasih paše. Biti plavolasa kokoš, ki ve vse o novi maskari na trgu, istočasno pa New York išče na zemljevidu Evrope. Tako ali tako živim v prepričanju, da je življenje lepše, če si včasih dovoliš, da si malo neumen. Če so možgani vedno 100-odstotno na preži, vse skupaj postane preklemansko naporno.
Obisk kina je bil pravzaprav le uvertura v babji vikend na morju, kamor smo se odpravile naslednji dan. Da imam najboljšega fanta na svetu, se je izkazalo, ko mi je – namesto da bi imel ljubosumne izpade – za s sabo spakiral liter domačega jegra, steklenico pa je krasila nalepka z napisom Kokoši na begu ter našimi imeni.
Potrebovala sem takšen vikend. Ne le ker mi morska klima blazno dobro dene in ker je na vsake toliko nujno treba zamenjati okolje ter se odmakniti od vsakodnevnega sveta. Potrebovala sem tri dni izključno z mojimi puncami. Ker sem ob njih lahko to, kar sem. Dovolijo mi, da sem pametna in razgledana, dovolijo mi, da sem plehka in blond. Tako se je zgodilo, da smo v soboto zjutraj debatirale o grški krizi in o Merklovi in njeni politiki zategovanja pasu, uro zatem pa smo na plaži listale žensko revijo (brezplačen izvod, ki smo ga dobile ob nakupu vstopnice za ogled filma Vroči Mike) in se na vsa usta režale kopalkam, ki so bolj kot na oblačilo za plažo spominjale na zavese, ki jih ima moja babica v kuhinji.
Zagorela in nasmejana sem se v nedeljo zvečer vrnila v objem svojega najdražjega. »Baterija napolnjena,« sem mu rekla in se stisnila k njemu.
Babji vikend na morju ima namreč še en odličen stranski učinek: ravno toliko sva se začela pogrešati, da je bila noč v fantovem objemu še toliko slajša.
♥♠♦♣
Čeprav se ji je zunaj podiral svet, se je v naročju svoje najboljše prijateljice vsaj za hip počutila popolnoma varno.
Ni komentarjev:
Objavite komentar