PIKOVA DESET: POLETNE SKUŠNJAVE

Poletje je poseben čas, mi je zadnjič rekla znanka. »V dolgih jesenskih in zimskih večerih, se mi zdi, človek res pogreša bližino, poletne noči pa so nekaj povsem drugega. Okoli tebe je več ljudi, vseskozi se nekaj dogaja, zato je julija in avgusta lažje biti samski kot preostali del leta,« je veselo razpredala.

Ko se spomnim lanskega poletja, ji moram dati prav. Težave, ki so spomladi povsem razdejale moje ljubezensko življenje, so za dva meseca kar nekam poniknile. Zanimalo me je samo to, kje je dobra zabava, kje se lahko dobro naplešem. A jeseni, ko so dnevi postali krajši in noči hladnejše, me je zadelo še toliko bolj. Vse, kar se je v mojem srcu kopičilo že prej, je še z dodatnim bremenom butnilo vame. Bilo je vse prej kot prijetno.

Vem, da v resnici ni bilo krivo poletje. Kriva sem bila sama. Ker težav nisem reševala sproti in sem jih, da se mi z njimi ne bi bilo treba soočiti, neodgovorno prelagala na kasneje. Ta kasneje je seveda prišel, vedno pride. Čas je pokazal, kaj je res in kaj ne. Dolgovi so se morali poplačati. Moji in njegovi.

V letošnje poletje sem vstopila bolj premišljeno. Predvsem pa – bolj srečno. Življenje mi je, če sem si to zaslužila ali ne, naklonilo novo ljubezen. Drugačno. Veliko bolj umirjeno in stabilno. Se sliši dolgočasno? Pa ni.
 
Ta vikend sem bila spet na morju. To je bil že drugi konec tedna v tem poletju, ki sem ga preživela na obali brez fanta, samo s prijateljicami, in celo meni, ki ne prenesem, da me kdo omejuje, se to zdi veliko. Hvala bogu mi zaupa in zato tudi ni delal težav. »Tako ali tako bom vse dneve v službi, seveda pojdi,« mi je rekel, ko sem mu omenila svoje načrte.
 
Bilo je super, kot vedno. Poležavale smo na plaži, jedle sladoled, se pogovarjale in smejale. V soboto zvečer smo se lepo oblekle in se odpravile v priljubljeni lokalček na plaži. Štiri blondinke na kupu so seveda vzbujale pozornost, tudi ali predvsem moške družbe. Čeprav ta od nas ni iztržila več kot nekaj nedolžnega čveka, mojemu dragemu, ko je po telefonu slišal moške glasove, seveda to ni bilo niti malo všeč.
 
V nedeljo zvečer, ko sem prišla domov, me je brez besed še močneje stisnil k sebi. In jaz sem se še toliko raje privila k njemu. V tistem trenutku sem se zavedla, da tega občutka nočem zamenjati za nič na svetu.

Vsako poletje ima svojo zgodbo. Nekatere so bolj nore od drugih, a najboljše so tiste, ki jih ne odpihne že prvi jesenski veter.

♥♠♦♣

 

Od vseh čustev, ki so jo preplavila v njegovem objemu, ji je šlo na jok.

Te zanima, kdo sploh sem in kaj počnem? Klikni tukaj.