Tisti večer pred šestimi leti sem bila blazno nervozna. Počutila sem se,
kot da se odpravljam na prvi zmenek z nekom, ki mi res veliko pomeni.
No, v resnici je bil zmenek, ampak ne s kakšnim novim fantom, temveč – z
očetom. Peljal me je na večerjo v restavracijo, kamor sta včasih rada
hodila z mami, in naročila sva njeno najljubšo jed, školjke iz krušne
peči. Po večerji sva šla še na koncert, ravno tisti petek je v kulturnem
domu v mojem domačem kraju nastopala Tanja Žagar.
Roko na srce, energično pevko sem si bolj kot v dvorani kulturnega doma predstavljala na kakšni veselici. A me je s tistim koncertom presenetila. Brez divjega poplesavanja po mizah je na koncu vseeno požela bučen aplavz. »Danes je za naju poseben večer,« je Tanji po nastopu, ko smo se v mirnem vzdušju podružili v preddverju, razložil ati. Da se več mesecev nisva videla, sva ji povedala. A da sva ugotovila, da je življenje prekratko in da se imava preveč rada, da bi živela tako drug mimo drugega. Da bova vedno oče in hči in da je prav njena skladba Tiho, tiho čas beži – najina skladba. Tega večera, nabitega s čustvi, se bom bržkone spominjala do konca življenja.
Pred nekaj dnevi sem po službeni dolžnosti poklicala Tanjo, da bi naredili intervju ob desetletnici njene kariere. Seveda me ni prepoznala, tega niti nisem pričakovala. Spremenila sem se v teh šestih letih, poleg tega takrat sploh še nisem delala kot novinarka, bila sem študentka v neki računovodski službi. »Je kakšen trenutek v tvoji karieri, ki se ga še posebno spominjaš?« sem jo med drugim vprašala. »Veš, enkrat sta na moj koncert prišla oče in hči. Povedala sta mi, da je to za njiju poseben večer, saj se več mesecev nista videla ...« je začela razlagati. Začutila sem, kako se mi v očeh nabirajo solze, a se nisem hotela izdati. »Kje pa je bilo to?« sem jo s tresočim glasom vprašala, ko je zgodbo povedala do konca. »V Kamniku. Zakaj?« »No, ta hči sem jaz.«
Njene reakcije ne bom nikoli pozabila. Pa tudi tega ne, da sem v solze spravila eno najbolj znanih slovenskih pevk. Ob koncu intervjuja me je povabila na svoj koncert ob 10-letnici kariere, ki ga bo imela novembra v Hali Tivoli. »Dobiš dve karti. Ampak glej, da pripelješ očija!« mi je v smehu požugala.
Ati, očitno bova po šestih letih spet imela zmenek. Bom izkoristila priliko in te kar javno povabila. Prideš?
Roko na srce, energično pevko sem si bolj kot v dvorani kulturnega doma predstavljala na kakšni veselici. A me je s tistim koncertom presenetila. Brez divjega poplesavanja po mizah je na koncu vseeno požela bučen aplavz. »Danes je za naju poseben večer,« je Tanji po nastopu, ko smo se v mirnem vzdušju podružili v preddverju, razložil ati. Da se več mesecev nisva videla, sva ji povedala. A da sva ugotovila, da je življenje prekratko in da se imava preveč rada, da bi živela tako drug mimo drugega. Da bova vedno oče in hči in da je prav njena skladba Tiho, tiho čas beži – najina skladba. Tega večera, nabitega s čustvi, se bom bržkone spominjala do konca življenja.
Pred nekaj dnevi sem po službeni dolžnosti poklicala Tanjo, da bi naredili intervju ob desetletnici njene kariere. Seveda me ni prepoznala, tega niti nisem pričakovala. Spremenila sem se v teh šestih letih, poleg tega takrat sploh še nisem delala kot novinarka, bila sem študentka v neki računovodski službi. »Je kakšen trenutek v tvoji karieri, ki se ga še posebno spominjaš?« sem jo med drugim vprašala. »Veš, enkrat sta na moj koncert prišla oče in hči. Povedala sta mi, da je to za njiju poseben večer, saj se več mesecev nista videla ...« je začela razlagati. Začutila sem, kako se mi v očeh nabirajo solze, a se nisem hotela izdati. »Kje pa je bilo to?« sem jo s tresočim glasom vprašala, ko je zgodbo povedala do konca. »V Kamniku. Zakaj?« »No, ta hči sem jaz.«
Njene reakcije ne bom nikoli pozabila. Pa tudi tega ne, da sem v solze spravila eno najbolj znanih slovenskih pevk. Ob koncu intervjuja me je povabila na svoj koncert ob 10-letnici kariere, ki ga bo imela novembra v Hali Tivoli. »Dobiš dve karti. Ampak glej, da pripelješ očija!« mi je v smehu požugala.
Ati, očitno bova po šestih letih spet imela zmenek. Bom izkoristila priliko in te kar javno povabila. Prideš?
♥♠♦♣
»Vedno boš moja hčerka. Vedno!«
Potrebujete nujno posojilo? Moje ime je Emily's Janssen in sem kreditna referentka in finančna svetovalka pri Trust Bridge Financial Service. Opazila sem, da imajo posamezniki in podjetja pogosto velike težave pri pridobivanju posojil pri bankah ali drugih finančnih institucijah. Moje podjetje, Trust Bridge Financial Service, vam je na voljo, da vam zagotovi posojilo, ki ga potrebujete, in vam pomaga.
OdgovoriIzbrišiNe glede na to, ali želite izboljšati svoj življenjski slog ali imate nepričakovane stroške, je posojilo pri Trust Bridge Financial Service stroškovno učinkovit način za to.
Trust Bridge Financial Service je prilagodljiv: izposodite si lahko do milijon evrov (1.000.000,00 €) z ugodnimi dobami odplačevanja od 6 mesecev do 9 let. Ponujamo široko paleto osebnih posojil, poslovnih posojil, stanovanjskih posojil in posojil za konsolidacijo dolgov, ki jih lahko prilagodimo vašim spreminjajočim se potrebam in okoliščinam z obrestno mero 3 %.
Kaj dobite:
• Takojšen dostop do vaših sredstev ob odobritvi
• Konkurenčne obrestne mere
• Prilagodljivi pogoji odplačevanja
• Možnost hitrejšega odplačila posojila (dodatna plačila zmanjšajo glavnico posojila)
• Enostavna odobritev, če potrebujete dodatna sredstva
• Prvo odplačilo posojila se začne v šestih mesecih po odobritvi.
Kako se prijaviti:
Zaprosite za hitro in enostavno posojilo!
Podjetja ali posamezniki, ki jih zanima prijava za posojilo pri Trust Bridge Financial Service in potrebujejo več informacij o ponudbi posojila, naj pišejo na elektronski naslov: trustbridgefinancialservice943@yahoo.com ali pošljijo neposredno sporočilo prek WhatsAppa na: +2349124847559.