Zbudila sem se s težko glavo, najbrž sva prejšnji večer spila kozarec
vina preveč. Hotela sem se priviti k njemu, pa si nisem upala. Kaj če bo
narobe razumel? Morda bo mislil, da na ta način pritiskam nanj. Saj mi
je povedal, da še ni pripravljen! Po prstih sem se odpravila v
kopalnico. Bala sem se, da zganjam preveč hrupa – v njegovem stanovanju,
v njegovem vsakdanu.
Bila sem pozna, mudilo se mi je v službo. Še enkrat sem pogledala v spalnico, da bi preverila, ali sem pobrala vse svoje stvari. Na nočni omarici na moji strani postelje ni bilo ničesar. Ravno sem prijela za kljuko vhodnih vrat, ko je pritekel iz kopalnice. »Ej, krtačko si pozabila!« je rekel in mi jo pomolil pred nos. Najbrž je opazil, kako sem povesila pogled. »Daj no, bejbi,« se je pokroviteljsko nasmehnil. »Kako pa si boš doma umila zobke? A ne vidiš, kako me skrbi zate?« Stisnil me je k sebi. »Itak,« sem rekla in ga poljubila na lice. Obrnila sem se, naslednji hip so me zalile solze. Takrat sem se zavedla, takrat sem se odločila – tukaj sem danes zadnjič.
Čez nekaj časa, v nekem drugem stanovanju: Zbudila sem se s težko glavo, najbrž sva prejšnji večer spila kozarec vina preveč. Hotela sem se priviti k njemu, a ga ni bilo v postelji. V kuhinji je nekaj ropotalo, zadišalo je po kavi. Odromala sem v kopalnico, da bi si splaknila obraz. »Tale krtačka še ni bila uporabljena,« se je naenkrat prikazal za mojim hrbtom. »Izvoli,« je rekel in mi jo, še zapakirano, pomolil pred nos. Nasmehnila sem se mu in ga brez besed objela. Takrat sem se zavedla, takrat sem se odločila – tukaj želim ostati.
In tudi sem. Ne zaradi zobne krtačke, ampak zato, ker se ob njem počutim zaželena. Vedno, tudi zjutraj, ko se zbudim z zadahom in pomečkanim obrazom. Ker ob njem lahko zganjam hrup. Enkrat sem mu pela v postelji celo ob treh zjutraj. In ker mojih stvari v svojem stanovanju ne jemlje kot grožnjo. Četudi se je nekoč zgodilo, da je mojo nogavico našel – v banji.
Še več: zdi se mu, da bi to lahko nekaj pomenilo. Da sta dve polici mojih majic v njegovi omari dober znak, da gradiva skupno prihodnost. In da je s tem, ko je v svoji kopalnici naredil prostor za moja ličila, v resnici naredil še nekaj drugega. Prostor zase. V mojem srcu.
Bila sem pozna, mudilo se mi je v službo. Še enkrat sem pogledala v spalnico, da bi preverila, ali sem pobrala vse svoje stvari. Na nočni omarici na moji strani postelje ni bilo ničesar. Ravno sem prijela za kljuko vhodnih vrat, ko je pritekel iz kopalnice. »Ej, krtačko si pozabila!« je rekel in mi jo pomolil pred nos. Najbrž je opazil, kako sem povesila pogled. »Daj no, bejbi,« se je pokroviteljsko nasmehnil. »Kako pa si boš doma umila zobke? A ne vidiš, kako me skrbi zate?« Stisnil me je k sebi. »Itak,« sem rekla in ga poljubila na lice. Obrnila sem se, naslednji hip so me zalile solze. Takrat sem se zavedla, takrat sem se odločila – tukaj sem danes zadnjič.
Čez nekaj časa, v nekem drugem stanovanju: Zbudila sem se s težko glavo, najbrž sva prejšnji večer spila kozarec vina preveč. Hotela sem se priviti k njemu, a ga ni bilo v postelji. V kuhinji je nekaj ropotalo, zadišalo je po kavi. Odromala sem v kopalnico, da bi si splaknila obraz. »Tale krtačka še ni bila uporabljena,« se je naenkrat prikazal za mojim hrbtom. »Izvoli,« je rekel in mi jo, še zapakirano, pomolil pred nos. Nasmehnila sem se mu in ga brez besed objela. Takrat sem se zavedla, takrat sem se odločila – tukaj želim ostati.
In tudi sem. Ne zaradi zobne krtačke, ampak zato, ker se ob njem počutim zaželena. Vedno, tudi zjutraj, ko se zbudim z zadahom in pomečkanim obrazom. Ker ob njem lahko zganjam hrup. Enkrat sem mu pela v postelji celo ob treh zjutraj. In ker mojih stvari v svojem stanovanju ne jemlje kot grožnjo. Četudi se je nekoč zgodilo, da je mojo nogavico našel – v banji.
Še več: zdi se mu, da bi to lahko nekaj pomenilo. Da sta dve polici mojih majic v njegovi omari dober znak, da gradiva skupno prihodnost. In da je s tem, ko je v svoji kopalnici naredil prostor za moja ličila, v resnici naredil še nekaj drugega. Prostor zase. V mojem srcu.
♥♠♦♣
»Živijo, miška. Kaj dogaja?« se je zarežal v telefon, v očeh pa so ga zaskelele solze. Točno je vedel, da bo to njun konec.
Ni komentarjev:
Objavite komentar