Človek se ob koncu leta, hočeš nočeš, ozre in pretehta, kaj je bilo v
minulih 365 dneh dobrega in kaj slabega. Pravijo, da na koncu štejejo le
lepi spomini, zato slabih ne bom naštevala. Sem pa za marsikateri
trenutek v letu 2015 neizmerno hvaležna.
Januar: pobeg na morje v prvih dneh novega leta. Šampanjec, s
katerim smo s puncami nazdravile na uspešen zaključek mojega prejšnjega
projekta. Zaljubljeno stiskanje pod kovtrom z mojim dragim.
Februar: božanske školjke iz krušne peči, s katerimi sva
proslavila, da sem se pobarvala na blond. No, okej, in to, da je on
uspešno opravil izpit. Noro pustovanje in valentinovo – na isti večer.
Rojstnodnevni izlet presenečenja v Kranjsko Goro, ki smo ga s puncami
pripravile za našo Uršo.
Marec: nedeljski sprehod okoli Gradiškega jezera s Hanno in
Mitjem. Fotografiranje z legendo Noriakijem Kasaijem v Planici. Prvo
kosilo na najini terasi.
April: pet evrov, ki sem jih našla v svojih tekaških hlačah (tam
so bili še od prejšnje sezone). Ducat jajc, ki so na velikonočni petek
postali najbolj zabavni pirhi, kar sem jih kdaj ustvarila. Moje prvo
kuhanje čilija con carne.
Maj: ko sem na otroškem igrišču padla z gugalnice – čeprav sem
bila v modricah, sem se nasmejala do solz, sama sebi. Listek, na
katerega si je moja stara mama zapisovala, kolikokrat gre ata v enem
popoldnevu pogledat na vrt. Rezultat: dvanajstkrat. Tatu na nartu, ki bo
pet prijateljic povezoval za vedno.
Junij: gledanje finala lige prvakov na velikem platnu, ki je bil
(dobesedno) postavljen na morju. Martinina nora dekliščina. Martinina še
bolj nora poroka.
Julij: vikend na morju z mojimi babami. Ponovljen vikend na morju
z mojimi babami, le da smo tokrat s seboj vzele še naše fante.
Streljanje z vodnimi pištolicami v Kamniški Bistrici.
Avgust: vikend na Nadiži. Opazovanje zvezdnih utrinkov na kriškem
gradu. Čudovit uvod v moje 29. leto življenja, obdan z mojimi
najdražjimi.
September: ogled košarkarske tekme v Zagrebu z mojo Petro, novi čevlji s tigrasto peto, koncert Pop Design na Martinin rojstni dan.
Oktober: rojstvo nečaka Ažbeta, ki je najsrečnejši dogodek leta.
November: jesenski šopek tasta Jožeta, pohod na Veliko planino v
kratkih (!) rokavih, obisk koncerta Tanje Žagar v družbi atija in
sestric.
December: druženje s sodelavci, pica v obliki srčka, ki mi jo je spekel Mitja, sončni božič na Bledu.
Še enkrat hvala iz srca, 2015.!
♥♠♦♣
Seveda ga je vse novo blazno plašilo. A hkrati je bil hvaležen za novo priložnost.
Ni komentarjev:
Objavite komentar